Figa zadaviteljica (Ficus benghalensis)

Figa davilec je eno največjih dreves na svetu. Ni najvišji, je pa tisti, ki lahko zasede več metrov, saj če raste v bližini drugih dreves, uporablja njihova debla kot oporo, dokler dokončno ne odmrejo. In seveda ta debla v določenem trenutku zgnijejo, a fikus ne pade, ker je imel dovolj časa, da razvije koreninski sistem, ki ga obdrži.

Zaradi tega bi lahko rekli tudi tako el banjanovec Je vrsta s koreninami, ki niso le zelo dolge, ampak tudi močne.. Zato ni rastlina, ki bi jo lahko gojili na majhnem vrtu, je pa lahko zanimiva, če jo nekaj časa obdržite v loncu (če jo občasno presajate) ali na veliki parceli.

Od kod izvira in kakšne so njegove značilnosti?

Figa zadaviteljica ali drevo banyan, kot ji tudi pravijo, Je zimzeleno drevo, endemično za Indijo in Šrilanko.. Živi v tropskih gozdovih, kjer je zračna vlaga visoka, zato je treba, če jo gojimo na območjih, kjer je nizka, njene liste škropiti z vodo, da se ne izsušijo.

kot mnogi drugi Ficus ki rastejo kot drevesa običajno začne svoje življenje kot epifit. In pravim "običajno", ker bo to le tako, če lahko nekaj uporabite (na primer druga drevesa) kot oporo; sicer bo razvil deblo, ja, ampak tudi zračne korenine, ki mu bodo zagotavljale stabilnost.

Listi so enostavni, zelene barve, razen žil, ki so svetlejše.. V dolžino merijo približno 30 centimetrov in v širino približno 10-15 cm. In plodovi so majhne fige, približno 2 cm v premeru in rdeče barve.

Zakaj se imenuje figa davilec?

Zaradi ko za oporo uporabiš druga drevesa, na koncu odmrejo saj korenine našemu junaku kradejo hranila, listi pa jim s tem, da jim dajejo senco, vse težje otežujejo izvajanje fotosinteze.

Včasih se lahko zgodi, da korenine 'zadavijo' več dreves, tako sčasoma lahko figovo drevo zavzame več hektarjev, zato bi lahko rekli, da je eden največjih obratov na svetu. Pravzaprav je v botaničnem vrtu v Kalkuti eden, ki zavzema 12 kvadratnih metrov površine in meri približno 120 metrov v premeru. Izračunana je starost več kot 230 let.

Zato bi lahko presenetilo, da bi ga nekdo želel gojiti na svojem vrtu, kajne? Prav tako. Tudi sam imam eno, v lončku. Že prvo leto sem videl nekaj, kar me je zelo presenetilo: Imel sem ga na umetni travi in ​​ko sem se nekega jesenskega dne odločil, da je čas, da ga prinesem domov, da ga ne bo zeblo, ko sem ga dvignil s trave, sem takoj videl, da ima že požene korenine da ga 'zasidramo'.

In bistvo je, da je minilo le nekaj mesecev, odkar sem ga posadil v ta lonec (iz enega premera 10 cm je prešel v drugega približno 25 cm). Ampak ja, odnesel sem ga domov. Tiste korenine, ki so že rasle zunaj lonca, skoraj niso trpele, preostali del rastline - ki je bil takrat visok okoli 40 cm brez lonca - pa se ni niti zdrznil.

Kaj potrebuješ za življenje?

El banjanovec to je drevo, ki lahko zraste zelo, zelo veliko, zato še posebej potrebuje prostor. Veliko prostora. Lahko ga hranimo v loncu, kot vam bom povedal kasneje, če pa upoštevamo velikost, ki ga doseže, ga je najbolje čim prej posaditi v zemljo.

Toda poleg tega, kar potrebujete, je toplote. Ker je tropskega izvora, ga ni mogoče gojiti na prostem - vsaj ne skozi vse leto - na mestu, kjer je zmrzal ali kjer temperature več tednov zapored ostajajo pod 10 °C. Poleg tega vam ne more manjkati niti svetlobe. Če želimo, da dobro raste, jo bomo izpostavili neposrednemu soncu.

In ne nazadnje, zahteva visoko vlažnost zraka. Če na primer živite na otoku, to ne bo težava, a da se prepričate, je najbolje preveriti – z domačo vremensko postajo – kakšen odstotek vlažnosti je na vašem območju. Če ostane visoko, nad 50 %, potem popolno; če pa ne, boste morali njene liste dnevno škropiti z vodo brez vodnega kamna.

Kakšno oskrbo potrebuje?

Pogovorimo se zdaj o tem, kako skrbeti za a banjanovec. Iz lastnih izkušenj vam povem, da ni zelo zapleteno. Toda poglejmo podrobneje:

• Kraj: Najbolje ga je hraniti na prostem, saj ga lahko postavimo na mesto, ki je neposredno izpostavljeno soncu. Ker pa seveda ne prenese mraza, ga bomo morali jeseni/zimi prinesti v hišo, če bo v okolici zmrzal, v tem primeru ga bomo postavili v najbolj svetel prostor in stran od prepiha. .
• Lonec ali prst?: to bo odvisno od podnebnih razmer na območju in od tega, ali imamo velik vrt ali ne. Če je podnebje tropsko in imamo veliko parcelo, potem jo lahko postavimo na tla; Sicer pa je najbolje, da jo imamo v lončku, ali jo obrezujemo.
• Land: Zemlja, kjer raste, mora biti bogata in imeti dobro drenažo. Če bo v loncu, lahko daste univerzalni substrat kulture za rastline, kot je npr je.
• Zalivanje: banyan je treba poleti zalivati ​​večkrat na teden, v preostalem delu leta pa je treba zalivanje izvajati v presledkih, da se zemlja nekoliko izsuši.
• Naročnik: Ali je treba drevo, ki že tako hitro raste in se zelo poveča, gnojiti? No, odvisno je. Če je v zemlji, ni nujno, če pa ga imate v loncu, ne bo škodilo, saj mu bo čez čas zmanjkalo hranil. Zaradi tega priporočam, da jo spomladi in poleti dognojujete z univerzalnim gnojilom, kot je npr. je, po navodilih na embalaži.
• Rustičnost: občutljiva je na zmrzal; po drugi strani pa je odporen na vročino do 45 °C, če ima na razpolago vodo in kadar koli je za kratek čas.

Kaj ste mislili o banjanovec?